 Prikaz cele slike |
Izseljevanje "rakrana" slovenskega naroda |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Cena na enoto (kos):
29,10 €
|
||||||||||||||||||||||||||||
| Povprašajte o izdelku | ||||||||||||||||||||||||||||
Proučevanje zgodovine slovenskega izseljenstva je bilo na polju slovenskega zgodovinopisja dolgo časa slabo obdelano področje. Zato je monografija s podnaslovom Od misijonarja Friderika Barage do migracijske politike države Slovenije toliko bolj dragocena. Gre za vprašanja o podobi Slovencev skozi selitvena gibanja od tridesetih let 19. stoletja do začetka 21. stoletja in o odnosu javnosti do izseljenstva in povratništva. Vse to lahko kontinuirano spremljamo od misijonarjev do osamosvojene Slovenije. Pozornost slovenske javnosti je bila v 19. stoletju usmerjena predvsem na delovanje misijonarjev v Severni Ameriki in Afriki, med katerimi je izstopal predvsem Friderik Baraga (1797–1868). Govorimo lahko o t. i. misijonarskem obdobju in misijonarski zavesti, ki se je kazala v prvenstvenih nalogah, kot so bile širjenje evangelija in vere. Tako je bil krščanski misijonar s svojim temeljnim poslanstvom oznanjanja evangelija med nekristjani v tistem času tudi nosilec politične in evropske civilizacijske in kulturne tradicije. Sledi obdobje izseljevanja v »prvi« (Kraljevina SHS) in »drugi« (komunistična država v vzhodni Evropi) Jugoslaviji. Knjiga nazadnje obravnava še slovensko migracijsko politiko, ko se je z razpadom Jugoslavije med ekonomskimi in političnimi izseljenci še bolj okrepila zavest o slovenski pripadnosti in možnosti za prevzem lastne usode v svoje roke. Delo na terenu Marjan Drnovšek dopolnjuje z raziskovalni zaključki, oboje pa mu potrjuje tezo o podobnostih razmišljanj in delovanj skozi prizmo raznih politik, nazorov in ideologij, ki so obvladovale tako Slovence doma kot izseljence. |
||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
