Sporočilo: Your browser does not accept cookies. To put products into your cart and purchase them you need to enable cookies.
 Prikaz cele slike |
Slovenski klasični liberalizem |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Cena na enoto (piece):
29,13 €
|
||||||||||||||||||||||||||||
| Povprašajte o izdelku | ||||||||||||||||||||||||||||
Pričujoče delo skuša predstaviti temeljni idejno-politični značaj slovenskega liberalizma od leta 1891, ko sta ustanovitev Katoliškega političnega društva in ustanovitev liberalnega Slovenskega društva pomenili začetek modernejšega strankarskega političnega življenja in propad dotedanjega složnega nastopanja slovenskih liberalcev in katoličanov, do vidovdanske ustave leta 1921, ko so slovenski liberalci dosegli enega svojih največjih političnih uspehov. Slovenski liberalci so, kot ugotavlja avtor knjige Zvonko Bergant, slabo uveljavljali liberalne prvine v slovenski družbi zaradi njihove idejno-programske neizrazitosti oziroma nedorečenosti in tudi zato, ker se je njihova dejavnost v veliki meri izčrpavala le v surovih bojih zoper Cerkev in vodilne katoliške ljudi. Druga značilnost, ki se dotika vodstva liberalne stranke v tistih letih, je bila njegova elitistična, nedemokratična in nesocialna politika, torej njegovo nezanimanje za potrebe preprostega slovenskega ljudstva oziroma nezaupanje do njega in celo strah pred njim. Poleg tega so se liberalci kljub notorični skrbi za narod večinoma pustili vpregati v politične vozove slovenskemu narodu tujih in celo nasprotnih sil. Na splošno, ugotavlja Bergant, liberalizem nikoli ni bil izoblikovan oziroma izgrajen kot nekakšna zaokrožena celota, ampak je prej pomenil nekakšno miselno območje, znotraj katerega so se javljale različne svobodomiselne ideje. Kot idejno-politični sistem se je liberalizem spreminjal, to pa tudi pomeni, da je imel v različnih deželah različne poudarke in se je razvijal skladno z vprašanji, ki so jih v določenem obdobju zahtevale družbene razmere, izzivi časa, posameznikove potrebe ter stališča in ideje sodobnikov in njihovih nasprotnikov. Kljub temu, da ga ne moremo iztrgati iz včlenjenosti v čas in prostor, pa obstajajo skupni imenovalci, ki jih najdemo v vseh oblikah liberalizma (temelj je filozofski liberalizem, razumevanje svobode, posameznika, njegovih pravic ...). Pomembna novost dela je študij in primerjava s tujimi viri, kjer se izkaže, da so strokovnjaki, posebno pa politiki, prikrajali razvoj liberalizma politiki ter zato često sprejemali nepreverjene vire. Danes je zato treba k tem vprašanjem pristopiti z ustrezno kritičnostjo. V dodatku knjige so kronološko objavljeni temeljni politični programi slovenskih liberalnih strank. |
||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
