 Prikaz cele slike |
Sfinga brez uganke |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Cena na enoto (kos):
29,90 €
|
||||||||||||||||||||||||||||
| Povprašajte o izdelku | ||||||||||||||||||||||||||||
Sfinga brez uganke je že 15. samostojna knjiga avtorja, doktorja zgodovine in slavistike, Igorja Grdine (1965). Zbornik je bil zamišljen kot nadaljevanje študij, ki so bile objavljene pod naslovoma Poti v zgodovino in Non finito. V pretežni meri ga sestavljajo teksti, katerih osnutki so nastali priložnostno in bili objavljeni sproti – kot polemični vložki v različne javne debate, pri čemer gre predvsem za debate o ključnih vprašanjih zgodovine. Tako avtor večkrat poudari, da zgodovina ni zgolj kakšno tematsko področje, ampak poseben način vednosti – kakor so znanost, umetnost in filozofija. Le-teh se tudi neposredno dotika; tako na primer avtor opozori, da znanost in zgodovino druži skupna raziskovalna metodologija. Ob tem se pojavi problem razkola med znanostjo in stroko. Avtor ne pozabi večkrat omeniti, kako je stroka ponekod v Sloveniji že povsem prevladala nad znanostjo. To pomeni, da se razširja ustvarjanje »medsebojno prepletene mreže karieric«. Tu avtor zavzame odkrit polemičen položaj, čeprav hkrati tudi opozori na precej kočljivo obravnavanje in nesprejemanje vsakršne polemike na Slovenskem, češ da se ljudje tovrstne izmenjave mnenj izogibajo, zato ker stran, ki ji zmanjka argumentov, nadaljuje diskusijo z drugimi, večkrat podlimi, sredstvi. Po drugi strani pa vemo, da polemika, če je konstruktivna, privede do razjasnitve marsikaterega pojma in problema.
V knjigi najdemo še veliko drugih opisov, kaj zgodovina je in kaj pomeni (npr. »sočasna pot oziroma hoja v dve nasprotni smeri«, ko se »zgodovinska naracija vsaj teoretično lahko poda tudi v smer, ki jo ubirajo spomini, ko vzročno-posledična logika praviloma izgine«). Avtor definira zgodovino tudi v luči njenega razmerja do humanistike, kulture, znanosti, ekonomije in družbe (npr. poglavji Meščanstvo in meščani, Intelektualci ali inteligenca?). Predvsem pa avtorja zanima nasploh položaj zgodovine v sodobnem času. Torej lahko v knjigi s pomočjo avtorja raziskujemo in definiramo zgodovino iz različnih zornih kotov, pretresamo pa tudi položaj zgodovinarja kot interpreta.
Poleg tega je knjiga mestoma tudi zelo zabavna, predvsem poglavje Revolucija, ki je (od)tekla. Seveda pa ne moremo mimo najpomembnejšega dejstva, da iz knjige veje veliko in suvereno poznavanje in obvladanje čisto konkretnih posameznih zgodovinskih dejstev, ki so ponekod podkrepljena tudi s konkretnimi zgodovinskimi imeni. V tem se vsekakor kaže globoka in vsestranska avtorjeva erudicija.
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
