 Prikaz cele slike |
Če je to sreča |
|||||||||||||||||||||||||||
|
Cena na enoto (kos):
24,90 €
|
||||||||||||||||||||||||||||
| Povprašajte o izdelku | ||||||||||||||||||||||||||||
Adolf Muschg (1934) je najeminentnejši predstavnik švicarske književnosti v nemščini in hkrati eden izmed najvplivnejših in najuglednejših pisateljev v nemškem govornem prostoru nasploh. Je tudi prepoznaven kulturno-politični glas zunaj meja svoje domovine. V svojih delih obravnava probleme svojega časa in se nanahno odziva na najpomembnejša in aktualna vprašanja časa, pri čemer poziva k ustvarjalnemu sodelovanju in kritičnemu razmišljanju. Je pa tudi neizprosen opazovalec najglobljih človeških vzgibov, ki jih neprizanesljivo razgalja in opisuje z mikroskopskim pogledom. Slovencem se je vtisnil v spomin kot nagrajenec Vilenice leta 1995, ko je prejel nagrado za eminentno sodobno različico srednjeveškega Parzivala v romanu Der rote Ritter (Rdeči vitez). Leta 2008 je založba Suhrkamp, ki ji je bil Muschg zvest dolgih 35 let, pod naslovom Če je to sreča in s podnaslovom: Ljubezenske zgodbe iz štirih desetletij ponovno izdala 23 najlepših zgodb iz štirih desetletij njegovega ustvarjanja, izbranih iz prejšnjih zbirk, nastalih v letih 1964–2002, in vse izmed pričujočih zgodb v tej knjigi, razen Veselo je cigansko življenje, so objavljene tudi tam. Že podnaslov nakazuje temo, ki Muschga nenehno zaposluje in prevladuje tako v teh zgodbah kot tudi v romanih: ljubezen. Ljubezen, ki je vse prej kot to in te zgodbe mnogo bolj govorijo o nezmožnosti ljubezni, o neizpolnjenosti in o nedosegljivosti, o odtujitvi, o zapuščenosti, o blaznosti in smrti. Ne glede na to, ali je kraj dogajanja Japonska, bolnišnična soba, pusta pokrajina, hotel ali celo krematorij, povsod Muschg preko ljubezni pravzaprav preizkuša nečloveškost družbenih razmer, govori o sprevrženih odnosih, zato v zgodbah ne manjka psihološko subtilnih opisov situacij. V pričujočih zgodbah, konkretizacijah teh situcij, so si tako figure v nekaterih potezah zelo podobne: so nesrečne, odtujene, imajo čudne obsesije, zlomljena srca, se počutijo krive in trpijo zaradi izgube, so po navadi vržene iz utečenega ritma, so nesposobne komuniciranja in prav zato se ljubezen, ki jo pogosto evocira naslov zgodbe, nemalokrat manifestira kot neljubezen, kot nesrečen poskus vzpostavljanja kontaktov ali celo kot bolezen. V kratkih zgodbah gre torej za ljubezen v njeni najbolj zmešani ali celo deformirani obliki, za krivdo, nemoč, neuspeh, revolt, nasilje … |
||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||
