Nočitve | Poezija

Napredno iskanje

Vstane jutro, naslonjeno na mojo
in tvojo stran časa. izpuljeno
ozvezdje v zraku še drži skupaj
najino nočitveno bližino.

dan je nad črto, noč pod zemljo,
v tektoniki, ki je podstavljena
krhkosti biti. je kaj presežnosti
v kisiku, ki ga vdihavaš ti,

vdihavam jaz? v nikogaršnjih rokah
ležijo dnevi, ki jih pregiba
veter. zrak, ki premika duše
od tod do večnosti.

kje se srečujeva, ljubezen moja,
brez potovanja, brez poti.
v venomer smrtno
živi na-pot-enosti.

Iz pesniške zbirke Nočitve, avtor: Niko Grafenauer.

Najbolj iskano Novosti Leposlovje Zgodovina Filozofija Religiologija Umetnostna zgodovina Pravo Biografije Sociologija Glasba Politika Pravljice Revije