|
Založba Nova revija je bila ustanovljena leta 1990. Nastala je iz istoimenske revije, ki jo je junija 1980 spodbudilo šest slovenskih razumnikov in podprlo 60 podpisnikov v časopisu Delo. Prva številka Nove revije je izšla maja 1982, založnica je bila Cankarjeva založba. V naslednjih letih je izšlo več posebnih številk revije; največji odmev je doživela slovita 57. številka, v kateri so bili objavljeni Prispevki za slovenski nacionalni program. Pomembni so še 95. številka (Samostojna Slovenija) in poseben zbornik med desetdnevno vojno za Slovenijo (The Case of Slovenia). Danes založba izdaja celo vrsto zbirk s področja leposlovja, humanistike in družboslovja (Samorog, Paradigme, Interpretacije, Hieron, Phainomena, Pričevanja, Korenine, Libra, Slovenska kronika, Feniks); poleg »revije za mišljenje in pesništvo«, ki je do leta 2005 v 23 letnikih izdala 272 številk, pa še mesečnik Ampak (ustanovljen 2000), revijo za fenomenologijo in hermenevtiko Phainomena, revijo za religiologijo, mitologijo in filozofijo Poligrafi in revijo za človekovo pravice Dignitas. Založba Nova revija ima od februarja 2005 tudi prenovljen knjižni klub Samorog. Založba je 1993 ustanovila Sklad Josipa Jurčiča, ki podeljuje Jurčičevo nagrado za novinarske in publicistične dosežke leta; od leta 1998 sodeluje tudi pri podeljevanju Rožančeve nagrade za literarno esejistiko. Nova revija je vseskozi podpirala prizadevanja za osamosvojitev Slovenije in politično demokratizacijo v državi, poleti in jeseni 2004 pa je organizirala več javnih shodov Zbora za republiko. V več kot 20-letnem procesu za samostojnost naše države so odigrali vidno vlogo mnogi sodelavci založbe, ki so se preskusili tudi v politiki, predvsem Niko Grafenauer, Tine Hribar, Dimitrij Rupel, Ivo Urbančič, France Bučar, Jože Pučnik, Peter Jambrek, Rudi Šeligo, Drago Jančar in Viktor Blažič.
|
